Med mano je in tabo …
Med mano je in tabo Vera Albreht |
|
Med mano je in tabo davna tajna,
grenko skrivnostna v najinih srcih skrita,
v plenicah belih hrepenenj povita,
da včasih srce mi o njih zasanja.
Preveč je nežna, vsa preveč je bajna,
da bi jo usta kdaj izgovorila,
pregrenka, da bi duša jo izpila,
presladka, da bi v solzo se izlila,
prečudežna, da bi jo pozabila.
Zato v nočeh, brez zvezde in brez spanja,
ko mi je postelj ozka kakor jama,
ko sem na svetu sama, sama, sama,
dobrotno se nad mojim vzglavjem sklanja,
s perotmi razprostrtimi kot ptica,
vsa bela, tiha, mehka golobica …