Meditacije
← Iz cikla: Peto nadstropje | Meditacije Pesmi Srečko Kosovel |
Kakor naraščanje → |
|
- I
- Bij me po glavi, kruti trinog,
- da obudiš do sedaj nas brezbrižne,
- da nas napraviš hlapce ponižne
- uporne, ko smo prekrižanih rok
- gledali padanje šib po nas,
- gledali tlačenje, kruto teptanje;
- obudi v nas najsmelejše sanje,
- daj, da začutimo Njen obraz!
- Bij, da preživimo to zimo
- v zbiranju skritih, zatrtih sil,
- kliči nas z udarci, da se prebudimo,
- da zapustimo te črne temnice
- in se borimo le za en cilj,
- za oživljanje Velike Resnice.
- II
- Podor! Vse do tal in le tako
- vstal bo nov tempelj, bleščeč in bogat,
- in le tako preženemo glad,
- ki nas tare v predmestno temo.
- In vsi kulturni bleščeči hrami
- in vse bogastvo, zlato in srebro,
- teklo bo kakor čas med nami.
- Piti ga hočeš? Zasezi z rokó!
- In le tako iz pradavnih virov
- spev o življenju bo v nas zašumel
- kakor novo življenjsko vino
- in, poet, iz tvojih samotnih večerov
- pal bo sijaj v tvojo dušo, odmev,
- strnitev bodočnosti naše z davnino.