Medvedova uspavalna korenika

← Trava, ki plava zoper tok

Medvedova uspavalna korenika Matija Valjavec

Rastlina, ki povzroči spanec →

Spisano:	Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano:	2002
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Živel je človek, ki ni imel posestva. Ukvarjal se je z dolbenjem korit v gozdu. Tako je nekoč v gozdu dolbel korita. Bilo je grdo vreme, deževalo je, pa je čezse obrnil veliko korito ter je čepel tam spodaj.

Tam je opazil, da je medved prišel iz brloga, si odkopal neko koreniko ter jo nekajkrat obliznil. Ko je medved odšel nazaj v brlog, je mož smuknil izpod korita. Gleda, kaj bi to moglo biti, pa še sam nekajkrtat oblizne koreniko. Medtem je še naprej deževalo. Odide nazaj pod korito in zaspi.

Tako je spal od božiča do svečnice. Prav tedaj pa, ko se je o svečnici prebudil, je spet deževalo, pa si misli:

»Ha, kaj še vedno dežuje?«

Pa je spet legel in spal do pomladi. Tedaj pa je bilo lepo vreme in se odpravi domov. Iz gozda gredoč vidi ljudi, kako orjejo in sejejo koruzo.

Vpraša jih ter jim reče:

»Ste pa bedaki. Zima se je zdaj šele pričela, vi pa že koruzo sejete!«