Meja
← Belo ogromno bitje | Meja Otrok in jelen Tomaž Šalamun |
|
A veš, tudi trpljenje zgnije in ostane
prah.
Meja je moje živo telo.
Ko kmet zakuri svoje jerebice.
Grabi. Grabi.
Zemlja naj se očisti.
Zažiga suho travo.
Les poseka in prodaja.
Otroci mu nosijo mleko na vozičke, da mu
zadruga plača za plin.
Veseli se dežja, ko ga rabi.
In sonca, ko paše žitu, ne njemu.
Prost je.
Vermont 1986 – Vence 1987