Mesec vzhaja ...
← Pod Kontoveljem (Gruden) | Mesec vzhaja ... (Gruden) (Primorske pesmi) Igo Gruden |
Nabrežinke (Gruden) → |
|
Nad Opčinami – kaj goré kresovi?
Odsev rastočih zubljev tisočeri
se dviga, vzpenja, po vsemirju širi,
čez pol nebá že segajo pasovi.
Pričakovanje v snu drhté valovi,
razžuborevajo se v noč zefiri,
skrivnostni dihi, tájnostni nemiri,
vse zemlje skôznjo poljejo sokovi.
Vsa srca zdaj drhtijo tiho, tiše,
ker noč in čas nad njimi stas obstala,
še daljno morje komaj, komaj diše …
Zdaj – čêzenj je srebrna cesta pala,
in mesec vzhaja, rase vedno više …
o noč, o človek – kam sta strepetala?