Mihu Kastelcu (Prešernove poezije)
← Zopet izdajavcu Volkmerovih pesem in fabul. | Mihu Kastelcu. Prešérnove poezije (1902), uredil A. Aškerc. Dr. Prešérin. |
Apél podobo na ogled postavi. → |
|
B’le zapuščene so Parnasa trate.
Mah, ljul’ka in osát ob krajih, v sredi;
na njih so ’zgubili Kamén so sledi,
molčali so glasovi lire zlate.
Vabíle Kranjce sence so košate,
stezíce zložne, cvet dišeč po medi,
sad brez potú; zapleč’vat so po redi
hodili med Muz nemških zbrane svate.
Ti si nas zbudil, zbral ob hudem časi.
Roké zaraščene trebíti jele
prostore na domačem so Parnasi.
Že vid’jo mesta se na njem vesele,
že slišijo se pesem sladki glasi;
pognal je cvet, med nosijo »Čebele«!