V solncu leži,
na produ peščenem lepa Venera.
Kam upira sanjave oči?
V solncu leži,
na produ peščenem lepi Apolo.
Kam upira pogumne oči ?
Oči sanjave govore:
Lep si Apolo pogumnih oči —
so biseri kaplje, ki na tebi bleste?
Oči pogumne govore:
Lepa si Venera sanjavih oči,
bi dala jih meni — bi dala vse?
In oči vabijo želeče:
Vidiš za nama senčnati gaj? —
joj, vroče je, vroče ...
In oči vabijo zbegavo:
Vroče, res — a glej pred nama morje,
blažilne vode širno planjavo ...
Iz gaja kliče Pan:
Kostanjev senca tu je globoka —
oj greb je, goreti zaman!
Iz morja kliče Sirena:
Tu, v objemu valov je hladno.
tu si utešiš bolečino plamena!
