Mladenčem
Mladenčem Frančišek Svetličič |
|
Kdor nekaj časa v zlato solnce gleda
ko misli se za mračne gore skriti,
in za gorami v morje utopiti,
v katero gré iskat ga zvezdic čeda;
Izvé, da se navzamejo pogleda
očí njegove tak, da razločiti
ne more, kar pozneje če dobiti,
ker nekaka tema mu vse zaseda:
tak tudi oslepí, kdor ogleduje
deklet nedolžnih, bistrookih lica,
enake nje, ki je cvetlic kraljica;
ne na očeh, nad kterimi ne čuje,
ampak na pameti, ki jo premaga
ogled, da otemni nje luč predraga.