Dobil boš kar je na tem hrastu Mleka mu ni dala
Matija Valjavec
Volčje pastirstvo je prejel od brata
Spisano: Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano: 2002
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Nekoč je bil volčji pastir, ki je vladal nad sedmimi volkovi. Nekoč je šel po vaseh prosit mleka, in pride v vas k neki ženski ter jo prosi za mleko, zakaj mleko rad je.

Žena pa mu mleka ni hotela dati.

Reče ji: »Dobro, dobro. Se boš že še spomnila, komu nisi hotela dati mleka.«

Žena pa si je mislila: »Kaj boš ti, umazanec, jedel mleko.«

Volčji pastir ti volka ne pošlje takoj, ampak tako, čez nekaj let, da zakolje kravo, žrebe, otroka ali karkoli od tiste hiše.

Potem so drugi rekli ženski:

»To je bil prav gotovo volčji pastir. Nesrečna boš!«

Ženska se je odtlej bala, ker mu ni bila dala mleka.

In čez čas je volk odnesel prašička, ki so si ga hoteli zaklati; in potem niso imeli ničesar, kar bi klali.

Volčji pastir naroči volkovom, kam mora kateri iti. Enemu je rekel, naj gre kopat korenje, drugemu, naj gre po tistega in tistega človeka. Tretjemu drugo, četrtemu spet svoje itd. Če pa naročenega ne more zaklati, pa ga pošlje drugam, koder more zaklati in pojesti. Ta volčji pastir je bil ves raztrgan, takšen, da so kar krpe doli visele.