Modra Visa

Modra Visa
Otrok in jelen
Tomaž Šalamun

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Polnost šepeta,dehti. Širi nos in viha kožo.
Plavuti mi rastejo in plapolajo – zastave -,
s prstom se dotaknem komolca, da bi preskusil,

če se jih sliši. Odpora ni. Samo malo bolj
mlečni ris v zvonkem valjastem pasu moje aure.
Kot kresilnim gobam, ki se jim nabirajo sivo beli

volančki, okroglaste kape, ki dišijo po globokem
gozdu. Čutim da me ta barvasti zrak boža. Pod
prstom ni upora. Kot se komolec premika. Šofiram,

da mi nasloniš glavo na ramo. Malo zavzdihneš.
Kontura tvojih metalnih preklad. Malo drobnega
sladkega peska v hiši, popust, planejo zveri.

Čutim kaj dela levje rjovenje njegovemu grlu.
Kako se vihajo in brbotajo glasilke in sapnik.
In ko kaseto zamenjaš (pazim! pazim!), meni

ni treba čisto nič. Vse kisline, vse spojine,
vse je božje. Volan, pas, listek, kako
odvijam okno, menjujem. Strjajo se pasovi

luči, ko sonce brizga v nebo nad Nico. Ne
oziraj se, ne razmišljaj, vozi, grabi. Kot kmet,
ki mora obrniti vse seno, preden pade noč.