Moj grob
Moj grob Odon Peterka |
|
In padel bom kot pade klas pod koso,
obležal bom nekje v planinskem raju.
Opralo kri bo v svetlo roso,
ki bo mamila kot narcise v maju.
Dehtele murke bodo na gomili,
planinke bele bodo zrle vame,
mogočni orel me bo senčil s krili,
NIKDAR NE BOSTE NAŠLI MOJE JAME!
Tu mir bo pel strahotno sveti spev,
viharji divji bodo tod hrumeli,
užigal blisk nebo bo s streli
in od vrhov se vračal bo odmev.
Jaz pa bom spal in sanjal sladke sanje
in rojstni kraj bo tudi
sprejel me v svoje grudi,
ko bom končal svoj pot,
izbrisal s smrtjo rod
in slušal večni spev in skal molčanje.