Moja žena
← Kepa | Moja žena Mera časa Tomaž Šalamun |
O dvojnih zarezah na globusih → |
|
Medveda sem ujela z roko.
Nos je imel ves krvav.
Noge pa tople, tačke.
Luna je sijala name.
Drevesa se znižujejo.
Ogromne dlani, kosi bogov
jih tapljajo, da hrešči
palmovo listje. Ampak roke
se ustavijo, ker ima deblo
muf, ki daje tudi meni hrano.
Bele doline se razmigujejo.
V potočkih so žabe.
Brencelj je lopatasto,
bučasto bitje, čeprav ne vem kako.
Verige sem ukradla z ladij,
objela z njimi debla.
Nikamor ne grem brez plavalne kape.
Ker ko se nebo rosi,
ko začne roseti,
vržem plavalno kapo proč,
v gozd,
ker sem vam že povedala:
medveda sem ujela z roko.
Nos je imel ves krvav.
Noge pa tople, tačke.
Luna je sijala name.