Moja duša moli nocoj,
moja duša joče in vpije z vetrom,
ku tuli v septembersko noč,
moja duša trepeče, trepeče nocoj.
Moji duši se hoče dveh toplih dlani,
dveh toplih dlani, o ti, ki te ni, ki te ni.
Moja duša ve in ječi:
nikjer ni dveh dobrih, toplih dlani.
Moja duša je vsa sama nocoj.
Le veter, ki tuli v septembersko noč,
bedi v to samoto z menoj.
Moja duša je sama in ve in ječi:
Še bolj sama bom dolge dni,
ko bo tulil veter nad grobom mi v noč,
ko bodo široko strmele moje votle oči.
O, ne tu in ne tam ni tvojih topllih dlani,
o ti, ki te ni, ki te ni, ki te ni.