Moja sreča (Vladimir Levstik)

Moja sreča Vladimir Levstik

Izdano:	Ljubljanski zvon, let. 28, št. 4, 1908
Viri:	dLib 4
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Zlat oblak je moja sreča,
porojen nad goro sivo:
preden bo orosil njivo,
v žejnem dnevu se vtopi.

Klic daljav je moja sreča,
mej iščoč na mrtvi plani:
vstal je davno, vstal je lani,
prej je vriskal, zdaj ihti ...

Kakor vas je moja sreča,
kakor smeh globin zelenih;
škoda upov izgubljenih,
da bi šli za njim: zbeži!

Misel tiha je sreča:
Ob prečudni, težki uri
rahlo bi odprla duri ...
En pogled – pa odhiti.

Pajčolan je moja sreča,
v cvetu sanj in poln omame,
razprostrt čez žarke same;
naj ugasnejo, – skopni.

To je tista moja sreča,
nema himna duše moje ...
Naj molči: kdor njo odpoje,
zanj več sreče in pesmi ni ...