Sestrice predrage! poslušajte me,
ne bod'te ošabne, če mlade ste še;
ker naglo tečejo nam leta mladosti,
predpust še ne mine, in že smo – o posti.
Če sreča vas išče, le urno se ozrite,
nasledkov nemilih nikdar ne prezrite,
ki čakajo ošabnih, so znjim za petó,
kterim se obranit mogoče ne bo!
Ker sama poskus'la, lahko vam povem:
Res štimana sem bila, al zdaj mi je mem;
pač rada zdaj nizko b' nosila glavico,
da bi poravnala nekdanjo krivico.
Al večna resnica v pregovoru je:
Kar Anžek se vadil, to zna tud' Anže!
V mladosti visoko nosila sem nos,
mogoče ni starki, zavrniti voz.
Dekleta! ki bote to pesmico brale,
ne mislite, da sem pisala vam šale:
Gotovo vas čakajo leta bridkosti,
če se precenite v dnevih mladosti!
