Mojim slavilcem
| ← Prstan | Mojim slavilcem Poezije Simon Gregorčič |
Velikonočna → |
| |||||||
Čez góre in dóle na krilih lahkotnih
priplaval iz dalje moj duh je med vas;
in kar vas pri slavnosti ti je prisotnih,
objemljem, poljubljam zdaj duhoma jaz:
pozdravljeni srčno mi bratje udani,
prijazno srce naj mi slednji ohrani!
A slavlje, ki krasno nocoj ga slavite,
naj, bratje, le deloma meni velja,
na sploh naj bo slavlje stvari plemenite,
za ktero gorimo mi vsi iz srca:
ljubezen do doma in narodno delo
naj slavnost sijajno nocoj bi imelo!
Vi tudi za dom ste se moških borili,
in njemu žrtvujete svoje moči,
in z nami so drugi se vrlo trudili -
Bog večni naj vas in pa one živi:
Prijatlji, vsem delavcem narodnim: slava!
Hvaležna jih bode na vek očetnjava!
A tudi v bodoče se hrabro bojujmo
za narod teptani in njega obstoj,
z besedo in z deli krepkó pospešujmo
blaginjo njegovo in splošni razvoj;
za naroda slavo, korist in prosveto
delujmo vsi skupaj z ljubeznijo vneto.
Kar stóriš za sé, to že s tabo izgine,
kar stóriš za narod, ostane vselèj:
donesi le kamen za vzgradbo očine,
a rasla naprej na podlagi bo tej:
pomogel si s tem ji k višavi, k lepoti,
in del tvoj ostane v poslopja celoti!
Na delo tedaj! ... a do konca značajni,
namenov poštenih, a bolj še dejanj,
v borbi za dom neustrašeni, vztrajni,
do zadnjega diha trudeči se zanj,
za narod goreči, živeči, trpeči,
a sluge nikomur kot narodni sreči!
In žarki, iz uma se ognja rodeči,
in žar, ki je v prsih nam živ in ognjen -
ti vragom naj bodo bliskóvi preteči,
a rodnim nam bratom - ljubezni plamèn:
on stezo rešitve nezmotno jim kaži
in grej jih, pa vnemaj in bistri in blaži!
A bratje, združimo vsi dušna svetila
ter dajmo jih domu na sveti oltar,
da v kres veličasten se bodo strnila,
ki segal do neba bo jasni mu žar:
ta domu prepôdi morilne temine,
osvetli, oslávi v očeh ga tujine!