Molčanje
Molčanje (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
Kot težke, bolne misli tišina mučna se vlega,
želj visokih polet zapira kot mrzli zid ječe.
Otroški krik od nekod — kot meča ostrina seče
dušečo, težečo tišino v duši — —
Pogled mi uhaja v solnčno daljino:
tam gozd sanjajoč se ziblje, globoko premišljujoč ...
reka se v solnčnem blesku leskeče, kot v sanjah trepeče ...
čez modro nebo oblaki, pastirjeve želje, beže ...
Vso kri besnečo, plamtečo bi dalo iščoče srcé
za hip, ki bi združil utrip moje duše z Neznanim, Iskanim — —
A misli in želje se trudne pleto v razžarjenem toku,
ki se strdeva v svinčeno mrzel obup.