Moldavci
← Narlan v Iowi | Moldavci Sončni voz Tomaž Šalamun |
Ni brazgotin → |
|
Tako šele bom lahko vstavil, kar sem
izgubil na poti: škripanje. Šema,
navajena močnih obratov, god bolí.
List je aparat. Nekdo meče kleenex.
Glavo ima oprano. Vidim ga.
Sedi pred screenom. Z zgubanimi
zalizci spimo in jih ne želimo
kravžljati. Nad gledališčem v
Padovi je pašnik, ki na njem valjajo
ude mucam. Nisem pripravljen
kidati peska. Danes sem v muzeju
v Montréalu videl fotografijo
Tromostovja iz časov pred
Plečnikom. Iz časov Černigoja in
Delaka. Potem sem hodil po
sledi. Bil je snežni vihar.
Spomnil sem se, kako je Pasolini
na stopnicah srečal Attiliota.
Kapeli Scrovegni so z mucami
zribali stol. Zdaj šele odtipkujem
svoje geslo. Ubožci visijo na
maslu kot pajki. Videl sem
tako majhnega otroka, da bi šel
gladko v harmoniko, ki jo je igral.