Molitev (Ana Gale, 1)

In stkal je čas,
da je postal kot jaz
izgnanec praznih rok.
— Če vrne se, bo pal —
To meni tujec je dejal,
a njemu brat.

Ko sam gre skozi mrzlo noč,
jaz molim zanj,
kot sem nekoč
molila zase.

O, saj je mnogo, kar ima še:
življenje, ki se zanj bojim,
in dvoje zlatih, zlatih rok.
Ti pojdi z njim,
in naj spozna te,
Bog!