Moto

Moto Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Moto, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6801.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Moto

Madžarski nisem jaz cigan, ki svira
na svoje gosli kadar kdo veli,
ko v blesku praznih čaš že luč umira
in za slovo še muzike želi.

Res, marsikaj sem v svetu pogrešila,
prodajala se nisem za denar.
Veliko sovražila in ljubila,
privabljal ni me prestol ne oltar.

Za svojim ciljem sem vso pot hodila,
za čast in slavo mi bilò ni mar.
V ljudeh sem se neštetokrat zmotila,
vživela sreč nešteto in prevar.

Ambicija, zakoni in pravila,
bila so moji duši tuja stvar.
Iz srca je privrela melodija,
rodil najglobljih ur jo je vihar.

Opombe urednice

1. Zadnji dve kitici sta bili, kot moto, objavljeni v pesniški zbirki Pelin v srcu (str. 5, 2015)