Muhe (Miha Kastelic)
← Poserčenje. | Muhe. Zbirka Krajnska čbelica (1848). M. Kastelic. |
Kazalo. → |
|
1.
Tukej na vesêlja polnim svéti
Mi razjéda to nar bòij sercé,
De vsi bratici še ne dadé
Na enkrat ne kušnit', ne objéti!
2.
Kamor ozrem se vboga reva krog —
Vidim, de vsaki trobi le v svoj rog!
3.
Ko bi prišel svéti Peter sam,
Rekel bi: »nebés ti ključe dam,
Jih po volji znaš odpréti,«
Vonder bi še netel — vmréti.
4.
Lepo zemljo stvari Bog za vse ljudí —
Ali kolikrat v novícah se glasí,
De jo venčane glavé —
Le med sábo razdelé.
5.
Mílijone vladat', za nje bit' kervave boje —
Reč grenka in nevarna je, polna skerbí;
Al v slaji, bòlj prijetno se lahko zmení —
Podpíra si svoj dom, bojuje se za svoje.
6.
Kdo serčnih mojih ran obséže bolečíne!
Kdo zméri moje britke žalosti globíne!
7.
Kaj pokaš mi sercé,
De deklice mladé —
Ozirajo se raji
Na mladenče mlaji!
8.
Vse krog se druži, veselí —
Samôta tare me, morí!
9.
Mož in žêna
Eno sta telo —
Razdeljêna —
Vsak živí na pol.
10.
Na zlatih kupih kdor sedí,
Lahkó vse cerkve obletí.
11.
Nekdanjih prave vére razglasníkov
Usta polne so medú
Serca vnémale in spreberníle:
Ali, oh! sedanjih učenikov
Žolčá polne in serdú —
Naše zmrazile so, vjekljeníle!
12.
Dobre kej vestí,
Žlahtniga sercá
Kupijo pestí
Polhine zlatá!