Murin
Múrin Luiza Pesjak |
|
Ostavila sem tesni hram,
Iz tega vel dehteč je hlad,
Pod cvetno drevje sela tam,
Sel poleg mene murin mlad.
Govorila sva to in to,
Prenaglo se nagnil je dan;
Oj bilo je tako sladko,
Kar pravil mi je Afričan.
In mislila sem tiho jaz:
Oči lepe so, pogled mil,
Pošten in ljub njegov obraz —
Ako bi vendar črn ne bil!
Kako prišlo je, res ne znam,
Ko slavec pel je hrepeneč,
Na lici tu poljub imam,
Poljub presladek in goreč.
Zdaj tega meseca sta dva
In svet je poln vonjivih rož;
Ljudje me zovejo "gospa",
Ker mur je moj zakonski mož.
Presrečna sem, glasno povem,
Srečnejša še od dne do dne,
On radost sercu in očem,
A da ni bel, to nič ne de! —