Némost (Jarc)

← Pod nočjo (Jarc)

Némost (Novembrske pesmi) Miran Jarc

Kadar nas kdo zapušča ... →

Pesem je v reviji Dom in svet izšla pod naslovom Jesen.

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kako so čudni videti otroci
in konji na samotnem travniku.
Igraje po brezčasju brodijo ...
In zemlja je široka kakor večnost.

Rastlin močvirnih kačje uvita stebla
nemijo vekomaj v somračju ždenja ...
Kot bi piščalila stoletja otožno
zateglo pesem vračanja brez konca.

Kot sohe iz ila ždijo stare žene ...
ko gledajo rastline in živali
in deco, jih oživlja bled smehljaj,
kot da se ozirajo na svoje delo.

In ko se skloni nad šumečim dnevom
pramati noč kot tiha zmagovalka
so zadoščene: v nas se vrača stvarstvo ...
In ne vedo več, da so blizu — smrti.