Naš Bosanček
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Naš Bosanček, str. 9, v: Mi gradimo, 1950.
Dovoljenje: {{licenca- Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Naš Bosanček Jovo,
dobil je mamo novo.
Zdaj spet zakliče tata,
ko se odprejo vrata,
Ustašev več se ne boji,
pod sliko Tita varno spi.
On res še pionir je mlad,
a v šolo hodi strašno rad,
in riše, piše, se uči,
da znanja kaj si pridobi.
Ko ga pokliče Bosna,
na sina bo ponosna!

Opombe urednice

uredi
  1. Vera in Fran Albreht sta od leta 1945 skrbela za rejenca Jova K., dvostransko vojno siroto iz Romanije planine v Bosni. Jovo nastopa v več pesmih iz zbirke Mi gradimo. Osebnoizpovedna pesem Svojemu Rejencu je bila prvič objavljena v zbirki Pelin v srcu (2015). O Jovu je Vera Albreht pisala tudi v dveh zgodbah (Vrnil se je kralj Peter, ilustrirala Marjanca Jemec–Božič, Kurirček, 1965/66, let. [6], št. 8, str. 359-362 in O, muke prve učenosti, ilustriral Ive Šubic, Kurirček, 1966/67, let. [7], št. 2, str. 58-62.
  2. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Naš Bosanček, tipkopis, IN = 6793.