Naš Tomažek
Vera Albreht
Spisano: Alenka Župančič
Viri: Vera Albreht, Naš Tomažek, str. 35, Pustov god, 1965.
Dovoljenje: {{licenca- Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Komaj da je zlezel v hlače,
je Tomažek čisto nor,
ne na druge, na igrače,
ki poganja jih motor.

Saj še ni povohal šole,
pa se že na vse spozna.
Reče: »Teta, glej, takole ... «
pa že tank zaropota.

Steče še po ključ k očetu,
nekaj odpira, vtika vanj –
glej, in že se po parketu
ziblje pravcati kombajn

Ej, Tomažek, ta blamaža
da ti več od mene veš!
Zrasti vendar že v Tomaža,
da ne bom hodila peš!

Opombe urednice

uredi