Naša pesem (Lojze Grozde)

← Mladost ti moja

Naša pesem Lojze Grozde

Za narod →

Pri Antonu Strletu se zadnji dve vrstici glasita: obnebij brez konca,/le to – ali smrt zdaj velja.

Viri:	Plamen, 1941–1942, stran 36; v: Lojze Grozde, Pesmi in proza, zbral in uredil Anton Štrukelj, Družina, Ljubljana 2011, stran 206, (COBISS).
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Naš dom so pečine,
naš dom so višine,
naš dom so sinjine neba.
Naj bliski se vžigajo,
strele naj švigajo,
orel strahu ne pozna!

Oblaki se gnetejo,
snujejo, pletejo,
da nas potisnejo s skal,
a mi še stojimo,
pečine držimo,
pod tabo, o sonce, naš kralj.

Naš dom so pečine,
naš dom so višine,
naš dom so sinjine neba;
mi hočemo sonca,
podnebij brez konca,
prostost ali smrt – to velja.