Naša psička

← Pufi

Naša psička Vera Albreht

Rekviem za psom →

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Naša psička, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, IN = 6795, tipkopis, št. 5/20.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Na blazini, v dnu kotička,
je zaspala naša psička.
Le kaj neki ves dan sanja,
ko z nožicami odganja?
Čeprav v izbi trdno ajčka,
žene morda v polju zajčka?
Mar pozdravlja gospodarja,
ko z repkòm ob tla udarja?
Kdo ji vendar spet nagaja,
da še v spanju glasno laja?
Z dolgimi ušesi striže,
kost obira, nekaj liže,
očke odpira, jih zapira,
sanja od jutra do večera^[1]
zvita v kotu, kot potička,
naša mala, rjava psička.

Opombe urednice

1. Psička je bila jazbečarka Pufi, njej sta posvečeni tudi pesem Rekviem za psom (Vera Albreht, Pelin v srcu, str. 30, 2015) in zgodba Naša Pufi je poznala fašiste.
2. Prva objava pesmi je knjižni natis v: Vera Albreht, Kam bi šel, kam bi šel?, ilustrirala Tea skupek, Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, Novo mesto, 2019, str. 19.

1. Prvotna različica: sanja ves dan do večera