Naša srca
← Umreti | Pesem: Naša srca Temna vrata Lili Novy |
Môra → |
|
NAŠA SRCA
Naša srca so žalostna srca,
temà jih tare, nemir jih muči.
Kje je pristan, kjer prižgane so luči,
da se popotnik premražen izkrca?
Ker naša srca so žalostna srca.
Mi smo brez sladke utehe, brez strehe,
nimamo njive, da bi jo orali,
grede, da mirno bi grudo kopali.
Gole, neplodne vodé so nam lehe,
težki oblaki nebá so nam strehe.
Vendar ob mrzlih, meglenih večerih
gledam po teh razrvanih valovih,
gledam po svojih razburkanih dnovih,
tajnost zagledam v teh trudnih nemirih,
tiho svečavo v meglenih večerih.
Vem, da smo polje prečudno orali!
Zakrvaveli so beli nam vali,
seme rdeče smo v noč zasejali,
rezali sled proti topli obali,
njivo nemirno morjá preorali.
Naša srca so žalostna srca,
temà jih tare, nemir jih muči,
vendar v pristanu se svetijo luči,
da se popotnik premražen izkrca,
da se ogrejejo žalostna srca.