Naše škodljive rastline/Uvod
| ← Naše škodljive rastline | Naše škodljive rastline v podobi in besedi Uvod Martin Cilenšek |
Naše škodljive rastline/O glavnih delih cvetočih rastlin → |
| |||||||||||
Novorojeno dete so te položili, skrbno v plenice povito, v zibel iz lesa, in iz lesa ti zopet stešejo krsto ter te položijo v njo, ko si zatisnil po trudapolnem delu svoje oči. Pa ne samo prvi in zadnji trenutek sta v tesni zvezi z rastlinstvom, ampak človeško življenje v obče je tako spojeno z njim, da si ga drugači niti misliti ne moremo. Oglej si hišo, oglej si gospodarsko poslopje, povsod te sreča les. Tvoje pohištvo je leseno, in leseno je večinoma tudi orodje, s kterim si služiš vsakdanji kruh. Rastline dajejo tudi obleko in živež tebi in tvoji živini. Da se ne zgrudiš pri težavnem delu, krepča te žlahtna vinska kapljica, in da lažje prenašaš zimski mraz, pomagajo ti drva, s kterimi si se založil v jeseni. Ko te pa nadleguje bolezen, pokličeš zdravnika, ki ti skuša povrniti zdravje s kakim rastlinskim sokom.
Vse to je dobro in koristno, ali kakor povsod nahajamo tudi v rastlinstvu med zrnjem mnogo plevela. Tu te vabi lepa jagoda, ondi sočnata korenika, pa gorje tebi, ako se daš zape1jati. Dostikrat je lepi sad zeló nevaren in ugonobiti ti more najdražje kar imaš - vzeti ti more zdravje ali celó življenje. Vendar so strupene rastline nevarne le onim, ki jih ne poznavajo in nepremišljeno použijejo. Velike so dovolj, da jim lahko greš s pota; treba jih je le ločiti od neškodljivih. Drugači pa je z ono velikansko vojsko predrobnih glivic, ki se prikradejo nenadoma v naše telo in začnejo gospodariti v njem, da je groza. Z ozirom na te neprijatelje, ki so navadno vzrok kužnim boleznim, ravnamo najbolje, ako natančno izpolnjujemo vse ukaze, ki so jih dali gosposka in zdravniki.
Drugi neprijatelji se skrivajo po naših hišah in shrambah. Človeku sicer niso nevarni, a škodujejo mu s tem, da mu uničujejo razne pridelke in druge stvari. Tem moramo napovedati boj in jih zatirati, kjer in kolikor najbolj moremo in znamo. Pred njimi ni varna skoro nobena reč. Posebno v vlažnih in zaduhlih stanovanjih in shrambah, kjer ležijo razni odpadki, namnožijo se včasi silno. Tu nam pokvarijo poljske pridelke, sadje, vino itd. Tudi ti neprijatelji so navadno majhne glivice, ki se prav naglo razmnožujejo, ako človek roke križem drži.
Skoro nepregledna je naposled tudi ona vojska, ki nam od vseh stranij napada naše koristne in za obstanek človeškega rodú neizogibno potrebne rastline. Ta te pritiska v vrtu, ona na polju, tretja v vinogradu in želi žeti povsod, kjer si ti sejal. Življenje je boj! Tudi sadno in gozdno drevje mnogo trpi, in po travnikih in pašnikih se širijo ničvredni pleveli. Hujše od njih so zajedalke, ki se hranijo z rastlinskimi soki in izpodjedajo one rastline, ktere so si izbrale v svoj živež.
Ako se hočemo izogniti nesreči in škodi, moramo najprej svojega sovražnika spoznati in ga potem tam v živo prijeti, kjer je najbolj občutljiv. Zatorej je vsakemu človeku več ali manj potrebno, da se seznani z rastlinskimi kvarljivkami; kajti le tako jim more priti do živega in jih zatirati s pridom. Namen tej knjigi je, da pogledamo mnogoštevilni in mnogovrstni škodljivi vojski bliže v obraz. Postavili bomo rastlino za rastlino čitatelju v podobi in besedi pred oči in povedali o njej ob kratkem vse, kar se nam zdi potrebno. Da pa lažje razpregledamo vso vojsko, razdelimo jo v manjša krdela, ktera bomo obravnavali v naslednjem redu:
- I. Rastline škodljive (nevarne) človeku in večinoma tudi živini njegovi.
- II. Rastline škodljive po hišah in shrambah.
- III. Rastline škodljive na obdelani zemlji.
- IV. Rastline škodljive sadnemu drevju.
- V. Rastline škodljive vinski trti.
- VI. Rastline škodljive travnikom in pašnikom.
- VII. Rastline škodljive gozdom.
Večina rastlin se drži sicer precej svojeglavno navadnega prostora, a vendar jih je mnogo med njimi, ki prehajajo na pr. s travnika ali pašnika na obdelano zemljo in narobe itd. Strupene rastline rastejo po raznih prostorih; da pa ne bo treba ponavljanja, zavračali bomo blagovoljnega čitatelja ob priliki na dotično mesto, kjer je ta ali oni plevel že opisan med nevarnimi zelišči. ćkodljiva ti more postati marsiktera inače koristna rastlina, ako se ti je namnožila o nepravem času na nepravem prostoru. O takih seveda ni ne sledú, ne tirú v tej knjigi, temveč predstavljali bomo malo da ne same take, o kterih smo prepričani, da so kolikor toliko škodljive.
Ker ne rastejo vse rastline povsod, ne smeš se čuditi, ako ne najdeš v domačem kraju vseh, ki jih vidiš v knjigi s slikami upodobljene ali vsaj na kratko omenjene. Po raznih krajih so tudi različne rastline, kar je gotovo le človeku na korist. V obče pa se rastlinstvo na tako majhnem prostoru, kakor je zemlja slovenska, ne more Bog si ga vedi kako izpremeniti.
Kdor se hoče lotiti kakega dela, ne potrebuje samo raznega orodja, ampak ga mora znati tudi rabiti. Kdor pa hoče to knjigo s pridom čitati, mora si v glavo vtisniti nauk o glavnih delih cvetočih rastlin, ki ga zato postavimo na prvo mesto.
Da bo knjiga kolikor mogoče popolna, dodali smo ji na zadnjem mestu še ključ za cvetoče rastline. Kako ga rabiti, povedano je ondi, samo to naj tukaj omenimo, da se more z njim določiti vsaka v knjigi opisana cvetoča rastlina.
O tajnocvetkah (necvetočih rastlinah), zlasti o majhnih glivicah, ni mogoče za našo knjigo sestaviti ključa; neznatne so namreč tako, da jih s prostimi očmi navadno niti ne vidimo. Tu je treba povečala in še marsikterih drugih priprav, ki služijo učenim možem v raziskovanje. Sicer bi nam pa malo koristilo, ko bi poznali tudi najmanjšo bakterijo, pa ne jemali ozira na njene posebnosti.
Kedar te sreča neznana rastlina, spravi jo rahlo iz zemlje, osnaži jo prsti in shrani, da prideš domú. Ako je kvarljivka, našel jo boš v knjigi, ko si jo natanko pregledal. Pomniti ti je pa treba, da brez cveta malokdaj dosežeš svoj namen. Tvoj trud bo podpiralo tudi to, da se oziraš po plodovih, kteri se morebiti že nahajajo na drugih rastlinah tiste vrste. Tudi srno ti olajšali delo s tem, da smo dostavili v ključu čas, kedar se najlepše razvija, in kraj, kjer navadno raste.
Slovenskim imenom smo dodali v kazalu tudi latinska in nemška, dobro vedoč, da je to marsikteremu čitatelju na korist. Pod slikami pa srno slovenskemu imenu pridejali še latinsko, zató da ne more nikdo dvomiti, ktero rastlino hočemo zaznamovati s slovenskim imenom.
Zdaj pa pojdi, knjižica draga, med slovenske rojake, kterim si namenjena, in jim povej, da te je rodila zgolj ljubezen do njih. Poučuj jih v raznih potrebah človeškega življenja in jim donašaj obilnega sadu!
Pisatelj