Ob šestih, po vstajanju
Že zajtrk se dobi,
Ob sedmih pa dežurni
Ljudi na zbor podi:
»Vsi na vojaške vaje,
Izjem nobenih ni,
Edino le dežurni
Ino bolani vsi!«
Ob sedmih zjutraj v štabu
Pisar že naš kriči,
Se s komandirji krega,
Nad njimi se jezi:
»Številčnega mi stanja
Prinesli niste še,
Saj to je ,sabotaža',
Hudiča, to ne gre!«
Se ob desetih zjutraj
Meglice razpode,
A v kuhinji pa naši
Meso že reže se.
A kuhar naš debeli
Kosti okrog deli,
Se z obiralci krega,
Nad njimi se jezi.
Ob dvanajstih je kosilo,
Če le zamude ni,
Potem pa vsi na delo:
Pobijati uši!
Kdo r je hudo utrujen,
Gre lahko tudi spat,
A le za eno uro,
Potem bo treba vstat.
Ob dveh ̶ ko krava riga,
Ko Hitler se jezi:
»Kako je to mogoče,
Da s fronte vse beži?« ̶
Pa naš dežurni teka
In vabi vkup ljudi,
Politična, vojaška
Zdaj ura se vrši.
On štirih pa kulturnik
Na delo že hiti,
Vesel kot ponavadi
On poje, se smeji.
Na bataljonski uri
Pa resno govori:
»Od kod smo mi Slovenci,
Kedaj smo sem prišli.«
Ob šestih pa okrog kuhinje
Veselo oživi,
Gavete ropotajo,
Večerja se deli.
Kaj takega kot danes
Res dolgo blo že ni:
Polenta je in golaž,
Vipava, hvala ti!
Ob osmih po večerji
Na zemlji mrak leži,
Dovolj dela je danes,
Si spanja vsak želi.
