Naše kokoši
Juš
Viri: Slovensko pesništvo upora 1941–1945. 1: Partizanske. Ur. Boris Paternu s sodelovanjem Marije Stanonik in Irene Novak-Popov. Ljubljana: Mladinska knjiga/Partizanska knjiga, 1987. 225.
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

Velika noč je bila pred vrati,
čas partizanom je pisanko dati.

Pridne kokoši so nesle kot nore.
Vsak partizanom pač da, kar le more.

V vas spet prispeli so plavi in beli
z Nemci, da jajca, kokoši bi vzeli.

Kaj so kokoši mar jastreba uzrle?
Vse iz vasi v grmovje so ucvrle.

Nemci so vpili, streljali, grozili,
jajc in kokoši pa niso dobili.

Ena samo je na klinu visela,
zadnjo je željo na listku imela:

»Rajši sem sama življenje končala,
kot da bi Švabom še jajca dajala!«

»Besedilo s karikaturo obešene kokoši je bilo objavljeno v Partizanskem dnevniku, l. II, št. 106, 23. 4. 1944, str. 2. Pe 256, Lo 261, LS IB 32.« (Paternu 1987: 225)