Naši mladosti
Fran Roš
Izdano: Svoboda letnik 1, številka 10/12 (1919), 181
Viri: dLib 10/12
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Poglavja I II dno

(Spominu padlih)


Šli ste vi vsi, ki bogata in verna
bila od vas je moja mladost,
ko je še v sanjah vsa neizmerna
pila zvezd najvišjih prostost.

Predno dosegla jasnin je cesto,
tiho je izkrvavela v vas.
S to usodo, temno, zločesto
sam na poti ostal sem jaz.

Trd in mrk se za vami oziram
in za vsem mi je težko in žal
in se samemu sebi upiram,
kot bi naprej se v bodočnost bal.

V dneh, ki so davno umrli z vami,
je ostala ona mladost.
Zdaj se opajam v trpki omami,
svoje družbe mrki gost.


Vzdramil sem se im prisluhnil samemu sebi:
plalo je v meni kakor moč in upor,
šel sem za njima, da najdem cilj in izvor
— in življenju bodoči dan.

Tiho vas pozdravljam, pokojno speče,
in se odpravljam sam, a volja vas vseli
gre z menoj in lic umrli nasmeh
blagoslavlja samotni dan.

Pojdem in za vse si naberem cvetja,
ž njim okrasim mladosti naše spomin
in za vse se opijem življenja vin.
V meni naj dogori vaš dan.