Tòrk ne truska več z grómenjam,
Našo pólje zelení,
Burja henja z prešumènjam,
Sončna luč nam zablešì.
Zibnili so vsi oblaki,
Jasnost se razdéva nam,
Mírno zdaj počíva vsaki,
Kònc je storjen prístraham.
Modrice so spet perpéle,
Gmétne nas objišejo,
Bojo védnosti objèle
Z rajno lubeznivostjo.
Tudi mòdrica Slovénska
Zvupa se prepévlati,
Njej prijazna grata Némška,
Sestrno per njej sedi.
Zarja lépa se razlíva
Čéz Slovénji Goratán,
Zbuja drémanje častlíva,
Oznanjuje svétli dan.
Slava bode spet slovéla,
Ki Slovencam da ime:
Po dežélah se raznéla,
Perdobíla češčenje! –
