Na dan
← Moje pesmi | Na dan! Poezije 4 Simon Gregorčič |
Pritisnil me Bog na srce je → |
|
Mi mrtvi smo, mi v grobi smo,
mi v njem po tuji zlobi smo,
po tuji smo hudobi
in svoji krivdi v grobi ...
A čuj, kaj zdaj buči, grmi?
Dne sodnjega to tromba ni, —
buditelj-angelj naš nam trobi:
»Vstanite, polmrliči vi,
odprite se, vi živi grobi,
naš rod vrnite boljši dobi;
naj rod slovanski v vek živi!
Slovanski rod, na dan, na dan,
teptani narod – velikan,
na dan, na dan!«