Na gori (Jarc)
Na gori (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
Macesni v mesečini ... Tu sem noč prebdel
in sebe bral, kot da poslušam tujega moža.
In ko sem se prebral, sem se ozrl v noč,
kot da jo prvič gledam, v rosi zvezd,
ki so me zarosile kot v kopreno
in z njimi vred sem zazvenel kot dalja ...
In ko sem se ozrl spet nazaj, kjer sem počival
v preteklosti, sem videl starše svojega telesa,
svoje sle, radosti, bolečine ...
o, starši moje smrti.
Tedaj nekje zapel je nočni ptič
in sfrfotal in Bog ve kam odplul.
Za njim sem iztegnil roko, daleč, daleč
odplul je kakor duh iz večnosti ...
O, da sem zvok, ki plove z nočnim ptičem v večnost ...