Na grobu Frana Trstenjaka
Na grobu Frana Trstenjaka.[1] Božidar Flegerič |
|
Zopet na tebi klečim, oj blaženo mesto pokoja,
Mnogokrat vabi me sem tožnega sveti tvoj mir.
Žalostno tukaj okrog gledajo mene grobovi,
Toda jaz jadnik samó gledam najraje en grob:
Grob ni na novo nasut, v njem dolgo počiva pokojnik,
Dvakrat pet let mu pomlad dala je cvetni nakit.
Dragi pokojnik res sin dober dobrega bil je očeta,
Materi skrbni zaklad, bratom in sestri ponos;
Meni sorodnik po duhu, več nego brat mi po rojstvu,
Bil mi prijatelj je zvest, stalen in neomahljiv.
Kaj domovina na njem, ah, je izgubila sirota,
Ve Vekovečnik samó, ki ga prerano je vzel.
Dobrega bil je srca in bistrega uma mladenič,
Čvrsti in krepki značaj njega bi kitil možá.
Kje so uzori sedaj, ki kdaj si gojil jih prijatelj?
Naglo ko zvezde oblak skrije, jih vzela je smrt.
Kje nama nade so vse, presladke te srčne gojenke?
Kakor cvetice vihar, strl jih je smrtni ukaz.
Trnasta bila je pot, katero si hodil v življenji,
Malo si dobra užil, mnogo si imel skrbij.
Konec je vsemu sedaj, veselju in tudi trpljenju,
Mržnje, zavisti, laži več ne škoduje ti strup.
Daleč od tebe ni grob, domači počiva v njem pesnik,[2]
Ki naudušen ko ti, strastno bil vnet je za dom.
Kiti gomilo lepó ti, kiti jo sestra jedinka,
Kakor nam kiti zemljo s cvetjem vesela pomlad;
Cvetke dišeče na njej, so jej kot otožna lepota,
Cvetke budijo na njej vedno v nas náte spomin,
Náte budijo spomin, ki vedno se bode obnavljal,
Dokler nam v srcih gorkó vroča rojila bo kri.
B. Flegerič
- ↑ Fr. Trstenjak, r. 24. septembra 1858 na Krčevinah v ormoškem okraji, bil je brat g. Davorina Trstenjaka, ravnatelja v Kostanjevici, in g. Antona Trstenjaka, uradnika v Ljubljani, ki sta oba znana kot pisatelja. Študiral je v Varaždinu ter naredil maturo z odliko. Potem se je učil na Dunaji modroslovja, kjer se je že pripravljal za strogi izpit iz jezikoslovja, a zbok plučne bolezni je moral domov, kjer je umrl dne 21. julija 1881.
- ↑ Štefan Modrinjak, rojen 1774. l. v Središči, umrl 1827 kot župnik pri sv. Miklavži.