Na licu nobenem gorja ni

← 3. In takrat sem postavil jaz

4. Na licu nobenem gorjá ni (Erotika) Ivan Cankar

5. Kot začarane stojé →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Na licu nobenem gorjá ni,

le meni je srce tesnó,

Heleno v bleščeči dvorani

zaljubljeno išče okó.

Z lornjeto v prebeli ročici

med množico pestro sedí,

v sočutju goríta ji lici,

ko zró ji na oder očí.

Visoko tam sredi azurja

zamišljena luna zre v noč,

k nji žalostni spev trubadurja

odplava sladkó vzdihujoč.

Ah pesem o strasti kipeči,

o vzdihih, o tajnih solzàh,

ah pesem o čarobni sreči,

o sladkih, odbeglih sanjàh.

Vzcvetèl je iz temnega groba

opojni romantike cvet,

srcá polasti se miloba,

kot sen iz pozabljenih let …

Kakó ti ljubezen ognjena

v nedolžnih očéh plapolá, —

ah, ti jih razumeš, Helena —

ti čuješ te prošnje srcá? …

Postoj še! … O kje v tem vrvenju

romantični sen je ostal?

prijatelji, tu smo v življenju —

Applaudite! Zástor je pal.