Na maternem grobu
Na maternem grobu Karl Kalliger |
|
Kak utrinjajo solzice
na zeleni griček se! –
Tù počivajo koščice
moje mile mamice.
O prezgodaj si zaperla
svoje miljene očí;
si samotno me pustila,
se podala v grob nočí.
Le počivaj zdaj v pokoji,
mila mati, sladko spí!
Zemlja Tebi lahka bodi,
duša rajsko naj živí!
Vse posvetno hitro mine,
v prah, pepél se spremení;
truplo hladni grob zakrije,
duša večno le živí.
Že cvetice glej cvetijo
tam, kjer zlata mama spí;
naj prijetno le dušijo,
dokler angelj jo zbudí!