Na otoku (Miran Jarc)
Na otoku (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
ki nam hočejo zastreti
pogled na baročni vodomet in goreče nebo —
spletamo pogovor.
Veš za pesem, ki uspava čas? ...
Ali že se plašijo listi pod dihom rastoče noči.
O, da bi naše besede
preglasile votlo
strmenje,
ki preži na nas zatočence.
Čudno jasne
— kot nikoli ob dnevu —
so nam oči ob tej uri,
ko se človek budi ...
Se li bojimo tišine,
ker bi se v njej ugledali
kakor v zrcalu?
Za smehljaje se skrivamo
kot za kopreno šuštečih vej, —
morda, da ne bi videli
široko razpetega molka
vesolja ...
morda, da ne bi slišali