Na parniku
Na parniku Vera Albreht |
|
Za parnikom nas bel galeb
je spremljal dolgo pot,
nožice stisnil je za rep,
ko je razpel perot.
Z modrin neba, z jasnin voda,
je v brezobrežni svet
ušla mi misel, kjer doma,
je sveti duh razpet.
Teman je nizke bajte kot,
kjer beli ptič visi,
ne gane njemu se perot,
negibno v tla strmi …
Naj morja čar, naj sonca žar
me spremljata povsod,
ko me ponesel spet vihar
bo v doma temni kot.
Opombe urednice
urediNa parniku, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja, Zapuščina Vere Albreht, Ms 254, tipkopis, IN = 6795, št. 5/19, ilus. R. Hlavaty.