Hi, osliček leni moj!
Prideva li v mlin nocoj?
Kaj stojiš tu poleg grma?
Hej! Upornik, grda trma!
Nepokornež, tat prežgani,
gani se mi z mesta, gani!
V mlinu, oj osliček moj,
dragi golobiček moj,
dosti sladkega sená je,
ki ga mlinar oslom daje,
oslom takim, kot si ti!
Ha, kako sedaj hiti!
Glejte, komaj ga dohajam!
Žabja volna! — Zaostajam.
Osel, pazi mi na meh!
Uh, že tovor je na tleh!
Čaki, tu bo nekaj zate.
Na, oslič, pšenice zlate!
Ha ha ha, zdaj se zavedaš!
Kje pšenični meh je, gledaš?
Oj, predragi osel moj,
gledi, tu je tovor tvoj!
Glej, sedaj je že na tebi!
Če ga s hrbta vrgel ne bi,
zdaj tovora bil bi rešen;
toda bodi le potešen:
voda, čuj, šumi glasnó,
to jezi se, da tako
dolgo tebe tjakaj ni;
hi, osliček leni, hi!