Na pragu smrti

Na pragu smrti
P Ripson
Izdano: Slovenski narod 1926, št. 145,
Viri: dLib 145
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Ho pragu smrti" Kinoroman.

1. poglavje PRINC SMRTIUredi

Sir George Latimer je bil iz stare angleške plemenite rodbine. To ga pa ni oviralo, da se ne bi bavil z veliko-poteznimi denarnimi operacijami. Imel je pri tem srečo in tako je postal eden prvih britanskih bogatašev. Njegovo ogromno premoženje mu je dovoljevalo, da je živel naravnost v bajnem razkošju. Nakopičil si je bil na svojem posestvu vse dragocenosti in udobnosti, ki jih more človek dobiti za denar.

Stanoval je skoro vse leto na krasnem gradu, ki so ga imeli že več stoletij v posesti njegovi predniki, katerih edini smoter življenja je bil, ohraniti to prastaro dedščino v posesti rodbine in jo kolikor mogoče olepšati in povečati.

Sir George Latimer je imel kakih petdeset let. Bil je eleganten, stasit gelten»! In je strastjo ljubit šport. V ježi ie lahko tekmoval z najboljšimi britanskimi jezdeci in avtomobile je vozil s tako varno roko, kot da ne bi bil vse svoje življenje delal drugega. V garažah njegovega gradu je stal tu-cat avtomobilov vseh vrst najboljših svetovnih tvrdk. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je trrez premišljevanja dal ves svoj d**-goceni avtomobilski park domovini na razpolago. Po končani vojni je nakupil nove vozove in ž njimi znova napolnil svoje garaže. Razumljivo je, da so si člani naj¬višjih družabnih krogov šteli v visoko čast, če jih je povabil sir George Latimer v goste. Tistim, ki jih je spre¬jemal na svojem uprav kraljevsko raz-košnem gradu, ni manjkalo ničesar, in če so le izrekli kako željo, se jim je ta¬koj izpolnila. Sir George, kakor so ga imenovali njegovi ožji znanci, pa ni bil lenuh. Dol¬ga leta je bil v službi britanske diplo¬macije v Kanadi, v Newyorku in sled¬njič pri britanski upravi v Indiji. Tu je mnogo občeval na dvorih domačih pod-kraljev, imenovanih maharadže. Ker se je zanimal za vse misterije te dežele, se je seznanil tudi z indijskimi svečeni¬ki in fakirji in navdušeno študiral še malo znano vedo svetili knjig, ki so živi vir, iz katerega so zajemale vse današnje veroizpovedi. Sin nekega indijskih maharadž, na čigar dvoru je bil sir George Latimer dolgo bival kot gost, ga je prišel obiskat v Anglijo. To je bil princ Nar, princ misterija, princ skrivnostnih mo¬či, princ smrti, odlični gost na gradu Latimerjevem. Ptinc Nar je bil eden onih skrivnost¬nih bitij, ki jim daje narava tako vplivno moč, da se ji človek komaj more zoper-stavUati. Nihče ni mogel prenašati nje¬govega čudnega pogleda, ne da bi se vznemiril. Če je slučajno gledal kakemu slabotnemu človeku v oči. ie bil ta takoj fasciniran. Postal je njegova žrtev, kot pade ptič, ki ga hipnotizira pogled ka¬če, v njeno nenasitno žrelo. Nar, ki je živel tajinstveno življenje, je imel za soprogo krasno indijsko prin¬ceso, katera ga je spremljala na njego¬vih potovanjih. V času, ko ji bil princ Latimerjev gost, je stanovala v Londo¬nu v najeti palači, ki ni bila nič manj misterijozna kot njeni stanovalci. Običajni orijentalski »farniente« je izpolnjeval dan za dnem princesino živ¬ljenje. Oblačila se je v težko kitajsko svilo, nadevala si je bisere in dragulje in navidezno se ves božji dan ni zani¬mala za drugo kot za dim cigaret, ki jiSi je kadila in ki se je dvigal proti stropu razkošno opremljenega salona, v kate¬rem se je zadržavala podnevi. Kot vse žene njenega plemena je bi¬la pod popolnim gospodstvom svojega soproga, saj je znano, da smatrajo Ori-jentalci svoje žene za sužnje, s katerimi lahko razpolagajo, kakor se jim zljubi. Ni se brigala za to. oziroma bolje reče¬no, ni se smela brigati za to, kaj je njen mož delal izven doma. nikoli je ni vzc! seboj v kako družbo. Niti pojma ni imela, da ima njen so¬prog namen, prositi sira Latimerja za roko njegove edine hčerke Elizabete. Princ Nar je nastopal kot Indijec samo v palači, ki si jo je bil najel v Londonu in koje notranjost ie bila čisto indijsko opremljena. Kadar jo je pa zapustil in šel v britansko družbo, se v ničemur ni razlikoval od najelegantnejsega london¬skega gentlemana