V plameni se žari visoko nebó,
Igrajo nad hlevom se zvezde svetló,
In jasli rumena zlatoba poji,
Ker Jezus nocoj se na zemljo rodi.
Ti, Betlehem, dal si mu hlevec razkrit,
Da tamkaj zmrzuje, v pleničke povit;
Tam joka se Jezus, moj stvarnik, moj Bog,
Ki iskat na zemljo prišel je otrok!
Na slami med volom, osličkom leži,
A Jožef z Marijo pri jaslih bedi;
Pastirčki klečijo, časté ga lepo,
In angelci v zraku pojo mu sladko.
Nedolžen pastirček je jagnje objel,
In Jezusu v dar ga prinesel vesel,
A suknjico drugi je njemu podal,
In tretji mu v vzglavje mahu je nabral.
Pokleknimo, kakor pastirčki klečé,
Odprimo v darove mu svoje roke;
Prepevajmo glasno mu pesen sveto,
Kar angelci božji nad hlevom pojo.
Molimo: „Začel si, o Jezus! trpet’,
Ko stopil si komaj iz neba, na svet;
Od zime premiraš, ubožen medliš,
In bodeš povzdignen še za-nas na križ!“
„Kakov položimo ti v jaselce dar,
Ker nebu in zemlji si ti gospodar?
Po naših dušicah samo hrepeniš,
In moje srce le imeti želiš!“
„Na, srce otročje, o Jezušek moj!
Le vzemi in stvari mi v sedež ga svoj!
Naj bode nedolžno, ko tvoje srce,
In tebi pokorno do zadnjega dne!“
