Na usta polagamo kančke

Okno, ki se z njega vidi največ ladij Na usta polagamo kančke
Morje
Tomaž Šalamun
Haloze
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Izmenoma sem si slinil roke, da bi lahko gozd

sploščil.

Da bi lahko recitiral Racina.

Da bi popravil šotor, ki ga je

Artaud preluknjal Valeryju.

V kepi snega je bila sipina kost,

ki se je ob zdi razletela. Ko je bilo s

testom napisno MORJE na šestih

vojakih, kje je bil sedmi? Spomnim se, da so se

neznanci priključili, da bi se igrali, ko so

fantje že hoteli vstati.

Zmrazilo me je.

Črno sonce bi se raznesli kot kake solnice za spomin.

Črno sonce je bruhalo bele pene.

Svetloba,

Temno siva nad grički na drugi strani delte

Loare, je popolna drugačna od svetlobe neba nad

oblaki, kje se dani.

Seme izbrusi kocko.