Na vekomaj ostane
← Zgodilo se je včeraj | Na vekomaj ostane (Objavljene nezbrane pesmi) Ivan Cankar |
Luč je in Bog je → |
|
Na vekomaj ostane, kar je bilo,
kar je svetílo en trenotek sam. —
Odkar je Bog ukazal tem nogám:
Hodíte! —— se je sonce omračilo
in oslepelo je oko blodilo,
strmelo v noč, prosilo: kjé pot, kam?
Molčala noč! — Oj truden! Oj, od rám
ni padla butara! Še molilo
to srce verno: saj ni tvoj ukaz,
o Bog, da moja trdna vera mine;
daj luči! — Noč molči! — In na obraz
sem pal in sredi gluhe te nočí
je srce vzkriknilo od bolečine,
zavpilo je v nebesa: luči ni!