Nadčlovek

Nadčlovek Anton Novačan

Viri:	Ljubljanski zvon, 1939, letnik 59, številka 9: dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

NADČLOVEK

TEATER LUTK ZA ODRASLE V ENEM DEJANJU

ANTON NOVAČAN

Motto: »Ubermensch« (F. Nietzsche)

OSEBE

Nadljudje

• Zdravnik.

• Politik.

• Filozof.

• Bankir.

• Duhovnik.

• Boljševik.

• Črna dama.

• Rdeča dama.

Bivši nadljudje

• Opica A.

• Opica B.

• Opica C.

• Opica D, prej Bankir.

Prava človeka

• Blaže.

• Nežica.

Glas: De profundis! — kot prolog in epilog.

Dejanje na Slovenskem Krasu blizu Postojnske jame po svetovni katastrofi.

PROLOG

Na odru trda tema.

DE PROFUNDIS: Še mislim in še zvenim kakor v atomu krožna pesem elektronov.
Kje si, človek?
Gospodar pokončne hoje in zgrabljivih spretnih rok —
Gospodar besede in ločitelj broja
Gospodar nad pojmi biti in umreti, gospodar malih in velikih spoznanj pod skorjo lomljive lobanje —
Gospodar pesmi, smeha in solz —
Kje si, človek?
Človeka ni več!
Izumrl je človek na zemlji, v blaznih borbah je ugonobil samega sebe in z iznajdbami nadčloveka pokončal vse, kar je bilo živega na zemlji.
Evropa je grob!
Azija je grob!
Afrika je grob!
Grob sta obe Ameriki, grob je Avstralija, vsa otočja so grobišča, grob je severni in grob južni pol, oceane pa pokriva debela mastna plast olja in loja, ki se cedi s kopnega od dveh milijard razpadajočih človeških trupel in vsega, kar je bilo živega na zemlji.

V okuženi atmosferi plava nad zemljo velik zrakoplov. Vanj so se zatekli poslednji nadljudje. Z umetnijami zdravnikov so podaljševali sebi življenje in sedaj iččejo, v strahu pred smrtjo, kje bi pristali.
Čujte obupno brnenje zrakoplova!
V njem so nadljudje.

Luč. Čez oder je legla velika zračna ladja, dom poslednjih nadljudi. Na levi sedijo trije starci. Njih obrazi so opičji, opičje njih kretnje. To so bivši nadljudje, ki jih je kura á la Voronov spremenila v opice. Njih imena so: Opica A, Opica B, Opica C. Pred ladjo postopata Črna dama in Rdeča dama. Na desni sedi Duhovnik in čita brevir. Bankir sloni apatično ob ladji in puši pipo. Spredaj na tleh leži Boljševik in težko premišljuje. Politik in Filozof se pretegata zaspano in se sovražno ogledujeta. Zdravnik hodi od nadčloveka do nadčloveka in jih pregleduje. Vsi so stari, stari, sami okostnjaki.

Prvi prizor.

Vse osebe prisotne.

POLITIK Ta grozen mir vse naokrog. O, ko bi vsaj muha zabrenčala! Ena sama muha!

BOLJŠEVIK Obžalujete?

POLITIK Obžalujem, obžalujem.

BOLJŠEVIK Jaz ne.

POLITIK Kje so časi, ko so po tem planetu divjali ljudje! Tekle železnice. Ropotali stroji. Zdi se, da smo se ušteli, gospod Filozof.

FILOZOF(presliši) Ah, sobica v velikem mestu, skromna samotarska izba ... Knjige in tihe pobožne kontemplacije ...

Duhovnik : Zvonovi, da bi zvonili! Rad bi še enkrat slišal zvonjenje zvonov.

Bankir: Jaz pa ciganski orkester v baru. Oh, puhati slastno debelo cigaro in gledati gracije nagih deklet ...

Črna dama: Ti, stari pohotnež! Slina se ti cedi po bradi, čeljust se ti trese. Kako pa imaš kravato zavezano!

Boljševik: Ljubosumna je, še vedno je ljubosumna, črnuha stara.

Zdravnik: Opice, malo več gibanja! — Opice poskočijo, pa se takoj utrudijo.

Boljševik: Morale bi plezati po ladji, gori in doli, kakor prave opice.

Zdravnik: Tudi vi, gospoda. Malo več kretanja in globokega dihanja. Tukaj ni smradu. Pristali smo srečno. Zrak je čist.

Boljčevik: Čemu? Dovolj je bilo gibanja. Zdaj je konec.

Zdravnik: Mi smo poslednji na zemlji, mi nadljudje. Naša dolžnost je, da se ohranimo kolikor mogoče dolgo.

Boljševik: Čemu? Za koga neki?

Zdravnik: Kakor želite. Imam precejčnjo dozo kloroforma.

Boljčevik: Meni je vseeno. Dajte ga sem.

Rdeča dama Idiot! Samo idiot misli na samomor. Vstani, razgibaj se!

Boljševik Tovariš Zdravnik, kolika je nača zaloga cigaret?

Zdravnik Nekako za mesec dni.

Boljševik Počakajte s kloroformom. Za dim je vredno živeti.

Duhovnik Kaj za dim? Za Boga!

Boljševik To je isto.

Duhovnik Verujem v Boga! Zato verujem v novega človeka iz starih korenin.

Boljševik Interesantno! Iz mojih, iz tvojih korenin nemara? Tovariš Zdravnik, kdo izmed nas bi bil sposoben, da nadaljuje človeški rod?

Zdravnik Verjetno nihče. So pa skrivnosti ...

Rdeča dama So skrivnosti evolucije in revolucije.

Črna dama Samo evolucije.

Rdeča dama Ti črna reakcija! Rekla sem — evolucije in revolucije.

Črna dama Vprašanje se glasi: Ali moremo nadaljevati človeški rod? Jaz mislim, da moremo.

Boljševik Kakčna domišljavost!

Politik Mir, rdečuha! Mir, črnulja! Dovolj zla sta povzročili vidve na zemlji.

Rdeča dama: Kdo pa je storil, da sem jaz rdeča, ta pa črna? Vi, vi politiki.

Politik: Mi, politiki, vedno le mi politiki. Idejo o nadčloveku je rodil na primer — filozof.

Filozof Mož vašega kova je bil, ki je zaklical: Kar je za žensko materinstvo, to je vojna za moža.

Politik Logika, logika, kje vam je logika? Kdo je izustil prvo besedo »nadčlovek«? Filozof. Kdo je razvijal idejo o nadčloveku do te stopnje, da je beseda meso postala? Filozof.

Filozof Vi politiki ste govorili brez prestanka o vojni. Gnali ste narode v največje napore in razvijali uničevalna sredstva do takšne popolnosti, da je moralo priti, kar se je zgodilo. Dve milijardi človečkih kadavrov zastrupljata ozračje nad zemljo in oceani.

Rdeča dama Boljševiku Napelji Politika in Filozofa, da se še bolj spopadeta.

Boljševik Drugo je filozofija, drugo politika. Ne pozabita pa, da gre vajin razvoj v tole smer. Pokaže na opice, ki živahno poskočijo in se režijo.

Filozof Res je! Zdi se mi, gospod Politik, da pešate v kraljestvo opic.

Politik Meni se pa zdi, da ste v metamorfozi vi, gospod Filozof. Loteva se vas apetit, hoditi po štirih.

Boljševik Glejte, Filozofu ne da miru desna noga. Politik pa dviga ramo kakor opica. Posledica kure á la Voronov.

Zdravnik Mir, gospoda. Vse je pri meni zapisano. (Gleda beležke. Gospoda Politika smo pomladili pred tremi leti. Ali res pešate? Po mojem računu bi morali živeti najmanj še mesec dni kot človek in potem nekaj tednov kot opica. (Opice se režijo.)

Politik Hvala lepa!

Zdravnik Z vami, gospod Filozof, pa je malo drugače. Vi imate ... po mojem računu le še nekaj dni podobo človeka in ... prosim, stopite bliže. Točno! Tile na-bori med očmi in tile med gornjo in dolnjo čeljustjo so prvi simptomi za opičji obraz.

Politik Sem vedel, da bo kmalu splahnel.

Filozof Ne, ne, opica nočem biti. Moj estetski čut mi to zabranjuje. Kadar se zazibljem v opico, vi veste, gospod Zdravnik, kaj ste mi obljubili.

Zdravnik Vem ...

Politik Kako pa nači ostali tovariši?

Zdravnik Prvi na vrsti je gospod Bankir. On pada v letargijo. Vsak čas ga prekrstimo v Opico D. — Opice obdajo Bankirja, skačejo in se režijo.

Bankir Samo, da se živi! Četudi le kot opica.

Filozof Ostaneta če Boljševik in Duhovnik.

Duhovnik Nikoli nisem delal pomlajevalne kure. Vera mi zabranjuje.

Boljševik Iz naturnega prezira do opic jaz tudi ne.

Politik In naše dame?

Boljševik Ženske so itak vedno le opice, vedno pod krinko, vedno opičji obraz.

Zdravnik Zapisano imam: Rdeča dama ...

Rdeča dama Gospod Zdravnik, vendar ne boste ...

Zdravnik Kakor želite. Ne bom ... sem kavalir.

Črna dama: Kaj se bojiš, draga moja? Tvoja rdeča njuška ...

Rdeča dama: Zares, hudo me je kaznovala usoda. Biti z vami in s teboj, ti črna strupenjača. Proč odtod. Tu se dušim. — ysmall>Rdeča dama naglo odide. Politik Adijo, rdečuha, ti krvoločna!

Filozof Prosim, gospod Zdravnik, za majhno pojasnilo. Zanima me prehod iz človeka v nadčloveka in potem metamorfoza nadčloveka v opico.

Zdravnik Na prvo vpračanje vam odgovarja zgodovina propalega člošvetva.

Duhovnik Kadar zgubi človek vero v Boga ...

Politik — in postane krivi prerok in filozof ...

Filozof: — ali zapade v megalomanijo politika ...

Črna dama: — in se zaljubi v absurdne teorije ...

Boljševik — ali pa če si ne sluŽi v potu svojega obraza vsakdanji kruh ...

Zdravnik Točno! Točno: Postane nadčlovek! Na drugi del vašega vprašanja pa naj odgovore opice, bivši nadljudje. Stopite bliže opice A — B — C. Opica A, kako se počutiš?

Opica A Jaz — bil – velik mož ... Narodom mnogim vladal — se vojskoval — veličino hotel ... Vse veliko bilo ... Zdaj jaz bil opica ... mnogo žrla — sladko kakala ...

Zdravnik Saj veste, kdo je bil ta veliki gromovnik.

Vsi Vemo, vemo.

Zdravnik Opica B, kako se počutiš ti?

Opica B Jaz imel idejo — teorijo — idejo veliko imel ... Vse na glavo postavil — milijone ljudi poklal ... Tekla rdeča kri — za sebe pa strah imel ... Zdaj jaz bil opica ... Mnogo žrla — sladko kakala ...

Zdravnik Ali veste, kdo je bil ta junak?

Vsi Vemo, vemo.

Zdravnik Opica C, kako se ti počutiš?

Opica C Jaz bil slepar ... Nosil na glavi kučmo .. . zunaj črno ... znotraj rdečo . . kučmo obračal — kakor jaz hotel — na črno ali na rdeče obračal ... Veliko jaz govoril — narod meni ploskal — meni to dopadlo ... Zdaj jaz bil opica ... Mnogo žrla — sladko kakala ...

Zdravnik Mislim, da tudi tega poznate.

Vsi Poznamo ga, poznamo.

Opice veselo skakljajo. Bankir stopi mednje, začne hoditi po štirih, pade v metamorfozo. Črna dama se razburi.

Črna dama Pomagajte, pomagajte! Ne še, ne še njega v opico. Pomagajte. Kaj bom jaz brez njega! Dajte mu injekcijo, gospod Zdravnik.

Zdravnik Za injekcijo je prepozno. Njegova ura je prišla.

Črna dama Zlata, zlata, hitro zlata. Zlato mu je vedno pomagalo. Bankir, ki ga imajo v krogu na tleh, daje od sebe čudne glasove. Ko mu sipajo na glavo cekine, izgovori poslednje besede kot nadčlovek.

Bankir Blagor jim, ki zlata ne bodo poznali! ... Bankirja dvignejo. Zdaj ima opičji obraz in je videti srečen.

Boljševik Srečno, blaženo rojstvo.

Zdravnik Opica D, pozdravljena!

Opica D Zreti — zreti — zreti!

Črna dama si da opraviti z Opico D in jo odpelje v zrakoplov. Opice za njo, le Opica B ostane in prislučkuje.

Drugi prizor.

Prejšnji brez Rdeče dame, Črne dame, Opice A, Opice C in Opice D.

Politik Tako je to. ... Zdaj ste na vrsti vi, gospod Filozof, potem jaz in tako dalje. Kaj bo z nami? Pretehtajmo situacijo.

Zdravnik Vse je jasno. Duhovnik in Boljševik opravita naš pogreb. Bojim se pa za Rdečo damo. Da ne bi zašla v zastrupljeno atmosfero. Tu je zrak čist, okolice pa nismo še preiskali.

Boljševik Ne bojte se za njo. Ne škoduje ji nobena atmosfera.

Zdravnik Prav. Hotel pa sem nekaj reči ... Da. V skrbeh sem. Naša družba ima enega člana več in enega manj. Te naše opice so silno požrešne. Nače zaloge živeža pa pičle.

Filozof Kako to mislite?

Politik Da ne bi imeli dovolj živeža?

Zdravnik Trem opicam se je pridručila četrta. Slišali ste, da so ji prve besede bile: žreti, žreti!

Duhovnik Mislite, da bi brez opic bilo hrane dovolj za nas?

Zdravnik Račun je jasen.

Filozof Pomislimo.

Politik Neke izredno ostre mere?

Boljševik Pobijmo opice.

Zdravnik Zakaj pobijati? Opravimo to reč bolj humano. Moja doza kloroforma ...

Politik Tudi jaz bi bil za humano smrt naših bivših tovarišev.

Duhovnik Prosim, tudi jaz. Nastane pa vprašanje, ali smemo? Te opice so vendar še malo — ljudje. Ali jih smemo brez greha ...

Politik Dve milijardi pravih ljudi je poginilo zavoljo malega števila nadljudi, zakaj ne bi poginile te opice!

Filozof Bitje, ki nima več človečke podobe, ni več človek. Odstranimo jih.

Boljševik Kaj bi modrovali! Sklep je storjen. Vse opice morajo poginiti. Kdo je proti?

Duhovnik Ampak, gospoda —

Boljševik Da ali ne? Kdo je proti? Nihče. Tovariš Zdravnik, dajte mi kloroforma. Vzame od zdravnika omot. To nalogo opravim jaz. Grob jim izkopljem kar tukaj. Ali imate lopate v inventarju?

Zdravnik Imamo jih.

Boljševik Grem po lopate. — Boljševik odide v zrakoplov. Opica B za njim.

Duhovnik Moj Bog! Tega ne bom gledal.

Filozof Jaz tudi ne. Zdravnik Pojdimo ta čas v okolico. Da vidimo, v kateri deželi smo. Da najdemo načo Rdečo gospo.

Politik Pojdimo. Zelo sem zadovoljen. Preživimo v veselju in izobilju dneve, ki so nam ostali. Manjvredna zalega naj pogine. Mi nadljudje imamo prvenstvo. Apres nous le deluge!

Vsi proč na desno. Opica B pripelje opice.

Tretji prizor.

Vse štiri opice same.

Opica B Nevarnost ... Nevarnost ... Smrt ...

Opica A Za nas?

Opica B Za vse nas.

Opica C Bomba? — Oponaša primerno.

Opica D Jaz bil komaj opica ... Jaz tudi poginiti?

Opica B Ti — jaz — Ti — jaz — Ti — jaz — Ti — jaz — vsi poginiti.

Opica C Noč? — Oponaša primerno.

Opica B Noč — ne. Bomba — ne.

Opica A Obesiti? — Oponaša primerno.

Opica B Strup! — Oponaša primerno. Vse so prestrašene.

Opica C Nič več imeli policajev, nič soldatov. Kako mi sebe braniti?

Opica B Jaz braniti ... Jaz ukrasti strup ... Strup dati ... vsi poginiti. Črna dama poginiti ... Zdravnik poginiti ... Duhovnik — Politik — Boljševik — vsi poginiti ...

Vse opice Vsi poginiti ... Mi žreti — mnogo žreti — sladko kakati ... Pride Boljševik z orodjem. Opice beže. Potem se vrnejo in gledajo Boljševika, ki je začel kopati grob.

ČETRTI PRIZOR

Boljševik sam, pozneje Opice in črna dama.

Boljševik To je moje delo. Koplje urno in pridno. To je moje najslajče delo. Hladna je ta zemlja, mehka je, nič kamenja ni. Lepo bodo počivale nače opice. Zakaj samo opice? Koplje. Privabim tudi staro srako, Črno damo. Koplje. Zakaj samo opice in Črno damo? Vse po vrsti je treba pokopati. Zdravnik je že po svojem poklicu idiot. Filozof je estet in idealist, torej idiot. Koplje. Tu boš počival, Filozof. Tu boš dremal, Zdravnik. Koplje. Tebe, Duhovnik, položim poleg Politika, da bosta nos pri nosu spala in drug drugemu pihala v prazno lobanjo. Ha-ha-ha! Koplje. To bo lepa garnitura. Čisto po Darvinovi razvojni teoriji — od zadaj. Koplje. In ko vas pospravim vse, porečem Rdeči dami: Ti moja edina ljubica! Zdaj sva sama na belem svetu. Vkrcajva se v zrakoplov in odriniva na izprehod po višavah, dokler se ne odcedi govno starega človeštva s planeta. Na njem si urediva novo življenje, enostavno, brez vsake kulturne navlake in brez spominov nazaj. Najini potomci ne bodo poznali rimske zgodovine, ne rimskega prava in ne angleških biftekov, zaradi katerih je bilo toliko vojn. Ne bo duhovnikov, ne znanosti, ki zapeljuje človeka v blaznost nadčloveka in tudi ne abotnih poetov, ki bi opevali tvojo rdečo haljo samo zato, ker je rdeča, ali haljo Črne dame zato, ker je njena halja črna. O, moja ljubica, morda se nama posreči zaploditi nov zarod, ki ne bo imel ust in ne danke, ki bo imel peroti in bo živel od zefirjev morskih plim in osek — in — kaj potem?

Boljševik je do pasu v izkopanem grobu. Razmišljen je. Opica B se previdno priplazi in mu vzame omot s kloroformom. Vse druge opice pridejo bliže.

Boljševik Kaj potem? Zares, to je težko vprašanje. Kaj potem? Ali ne bo zavladalo pravo črno dolgočasje?

Vse opice obstopijo Boljševika in se mu rogajo, vsaka na svoj način.

Opica B Drugim jamo kopati ... sam notri pasti ...

Opice Hi, hi, hi!

Boljševik: Smejte se, smejte, opice. Kmalu boste počivale v hladni zemljici.

Opica B Ti hladno zemljo jesti ... mi žrli — žrli — žrli ...

Boljševik Hej, bivši nadljudje. Vsak gram vašega vidnega bitja je smrad in prekletstvo. Zemlja vas bo izbljuvala, ko pridete z njo v dotiko.

Opica B Pokaže zavitek. Hi, hi, hi! — (Vse opice rajajo od veselja.)

Boljševik Kaj smrt si mi ukradla? Čakajte, čakajte. Hoče iz groba, pa ne more, ker je globoko. Opica B raztrga omot, odpre steklenko. Vse opice okrog nje radovedno ovohavajo steklenko. Pri tem popadajo druga za drugo mrtve ob robu jame. Črna dama prihiti iz zrakoplova.

Črna dama Kje si, ljubček? Kaj pa je to? Na pomoč! — Vzame stečklenko Opici D — ponjuha in pade mrtva.

Boljševik Hudiča! Zares, bogata žetev. Kako muhast slučaj. Koplje dalje in jemlje opico za opico v grob. Nazadnje truplo Črne dame.

Boljševik Svečan trenutek. Konec je s teboj, ti stara coprnica. Konec tvoje večne črnine, znanilke mraka in hudobije med narodi. Koga si osrečila? Copata črna, si dušila tisočletja vsak svoboden pokret človeka trpina, sedeč na svojih črnih paragrafih, katere si črtala v lice dobre matere zemlje. Temeljito te zatrpam, da ne vstaneč nikoli več. Boljševikov glas se izgubi v jami. Ni več videti njegove glave. Pridejo Zdravnik, Politik in Filozof. Vsi razburjeni.

Peti prizor.

Zdravnik, Filozof in Politik, pozneje Boljševik.

Zdravnik Neverjetno, skoro nemogoče! Filozof Človeški rod še ni izumrl, človeški rod še živi. Hura!

Politik Ali sta res videla žive prave ljudi?

Zdravnik Res da! Rdeča dama je iztaknila mladeniča in mladenko in je poklicala mene in Filozofa, ko ste vi, Politik, utrujeni obsedeli za bregom. Gospod Duhovnik je takoj pohitel k njim in je še zdaj pri njih.

Politik Koliko jih je in kakšni so?

Filozof Samo dva sta. Krepak mladenič osemnajstih let in prekrasna mladenka iste starosti. Oba sta bele polti in zdrava in sveža. Veselje ju je pogledati.

Politik Katerega rodu in jezika?

Filozof Tega pa ne vem.

Zdravnik Čakajte, gospoda. Pristali smo, pa ne vemo, kje smo pristali. Gleda priročno knjižico. Ujema se! Pristali smo v južni Evropi pod Alpami na kraškem terenu. Ujema se ... Meridijan ... Geografska širina ... Ujema se, gospoda. Tu je znamenita Postojnska jama.

Politik Poglejte še, kateri narod je bival v teh krajih pred svetovno katastrofo?

Zdravnik Čakajte ... Tukaj ... če imam ... Narod se je imenoval slo-slo-venski... narod. Čuden narod ... Pogledam še, kakšen je bil ta slo-slo-venski narod. Aha, tu je zapisano: — Po številu majhen, toda žilav in trdoživ, zdravo in krepko ljudstvo z neomajano vero v najvičje ideale ... Ima pa tudi senčne strani. Tako na primer, slo-slo-venski narod — ...

Filozof Dovolj, dovolj. Pustimo senčne strani. Važno je, da ta narod edini rešuje človeštvo popolnega pogina. Kar se pa tiče jezika in narečja, gospoda, študiral sem svoje dni slavistiko.

Politik Izvrstno. Le nekaj mi ne ugaja.

Zdravnik Kaj takega?

Politik Ne ugaja mi, da je ta dva mlada eksemplarja človeškega rodu našla Rdeča dama in da ju poučuje Duhovnik.

Filozof To ne bo nič hudega. Ideje Rdeče dame in ideje gospoda Dučhovnika so v diametralnem nasprotju. Sicer pa, saj veste, da je Rdeča dama stara kakor zemlja in se tudi gospod Duhovnik ne more meriti z mladostjo. Mladost bo zmagala nad obema.

Politik Le kako jima je ime?

Filozof Blaže in Nečica.

Zdravnik Blaže in Nežica. Blaže je namreč mladenič in Nežica je mladenka.

Politik: Čudovita imena.

Vsi trije pridejo do odprte jame. Zdravnik zagleda steklenko in mehanično ponjuha.

Zdravnik Kaj pa je to? Pade mrtev v jamo

Boljševik iz groba O, še ena zrela hruška!

Politik Kam je padel Zdravnik? — (Ponjuha steklenko in pade mrtev v grob.

Boljševik iz groba Aha! Gospod Politik! Samo tvoja glavurina je tako oglata. Lucifer v peklu kremži obraz, ker mu boš preblizu.

Filozof Neverjetno, kam padajo ti nadljudje. Ponjuha steklenko in pade v grob.

Boljševik O, še ti, Filozof. Zemlja poje v globinah, ko te sprejema vase. Zdaj sem še višje. Pokaže glavo iz jame. Slišal sem njihov razgovor. Toda ne verjamem. Ne verjamem, da bi še živelo seme človečkega rodu. Glasovi. Prihajajo? Da, to je glas Duhovnikov. Pridejo Rdeča dama, Duhovnik, Blaže in Nežica.

Šesti prizor. Rdeča dama, Duhovnik, Boljčevik, Blaže in Nežica. Duhovnik: Poglavitno pa je, da se vsak dan zjutraj in zvečer z molitvijo spomnita tistega, ki je ustvaril nebo in zemljo. Bdeča dama: Nikoli ne pozabita, da sta krona stvarstva vidva. Nikoli ne dopustita, da bi kdorkoli vladal nad vama. Da se tega obranita, imata sveto oročje, ki se imenuje upor. Duhovnik: Delečna sta velike milosti in dobrote bočje. Vidva edina bosta nadaljevala človečki rod na zemlji. Vse je vajino. Svet vama leči pred nogami. Blače: Ljubi gospod, torej bo grunt res najin? Moj rajnki oče so mi dejali, da z Nečico prevzameva grunt in da bo najin. Nečica : Tudi moja rajnka mati so govorili, da bo grunt najin. Rdeča dama: Vajin, vajin! Duhovnik : Kako sta se rečila v spločni propasti? Kaj ne, da sta vedno veliko molila! Blače: Ko se je pričela vojska in so zabrneli po zraku čelezni ptiči, mi je bila prva misel, da vzamem Nečico in jo skrijem v Postojnsko jamo. Ne veste, kako je grmelo zunaj. Gore so se tresle, hribi podirali. Od zunaj sva sličala stračen jok in stok ubogih ljudi. Dolgo je trajalo in lakote bi bila poginila, da nisva vedela za sladke koreninice in za med divjih čebel med skalovjem. Nečica: Kadar sva zlezla iz jame, me je Blače vzel na svoje rame. Blače: Okrog vratu mi je sklenila bele drobne roke in mi za čalo dihala zdaj v eno, zdaj v drugo uho. Smejala se je. Tudi jaz sem se smejal pri tem. Nečica: Ko je ponehalo grmenje in ni bilo več čeleznih ptičev, sva se podala domov. Toda doma nisva načla nikogar in stračen smrad se čiri iz nače dolinice. Blače: Da ne bi umrla, sem vzel Nečico na rame in tekel z njo, dokler nisva pričla na prostor, kjer ni bilo smradu. Tam sva načla to rdečo gospo. Duhovnik: Bog vaju je vodil in Bog vaju bo blagoslovil, ako bosta spočtovala njegove zapovedi. Nečica: Blače, ali smem nekaj vpračati. Rdeča dama: Vpračaj, le vpračaj. Nečica: Zakaj imate vi rdečo haljo, dobra gospa? Blače: Vi pa črno, dobri gospod? Bolj če vik: (Se pokače iz groba.) Tega ne izpračujta, ako hočeta biti srečna. Pridita bliče, da vama če jaz nekaj povem. Duhovnik: Nikar! On je nevaren. B o 1 j č e v i k : Tisti, katerim sem bil nevaren, so če tu pod mojimi nogami. Duhovnik, poglejte, kako lepo je spravljena dručba nadljudi. Duhovnik: Vsi? Ko pogleda, ga Boljčevik potegne v jamo. Boljče vik; Kjer so vsi domičljavci, morač biti tudi ti. Duhovnik (Iz groba): Bog vaju blagoslovi, Blače in Nečica. Jaz vem, da moram iti. č (Blagoslovi oba.) 38* S6T B o 1 j č e v i k : Pridi tudi ti, moja rdeča ljubica. Ti, boginja upora in pre-kucij, ti lepa, bočanska in krvoločna! Pridi, da te stisnem na svoje srce. Rdeča dama: Ti si me ljubil? Vedno sem mislila, da si ljubil črno damo, B o 1 j č e v i k : Stopi hitro, meni se mudi. Rdeča dama skoči v jamo, z Boljčevikomse objameta in poljubita. Boljčevik: Mladost, zagrni nas s svečo prstjo in ručo. Sladka je hladna zemlja vsem, ki nimajo ničesar več povedati in ničesar več opraviti na svetu. Vzame z roba jame steklenko, jo da Rdeči dami, Duhovniku in sebi na dihanje. Vsi trije omahnejo. Blače in Nečica strmita v odprti grob. Blače: Zdaj sva res sama, popolnoma sama na zemlji. Kaj naj počneva? Nečica : Najprej storiva tako, kakor sta storila ta divji moč in rdeča gospa. Usta na usta, tako, če dolgo sem sanjala o tem. č (Poljubila sta se goreče). B 1 a č e : O, to je pa slajče kakor včasi, ko sem te nosil na ramah. če enkrat tako, če stokrat, če tisočkrat. Nečica : Ne, ne več. Zasuti morava to jamo, da ne bi hodili nazaj. Blače: Zasujva jo. Naj v miru počivajo! Zasipata jamo. Oder se stemni. Iz teme in gluhe tičine zazveni glas De profundis. EPILOG. De profundis: če mislim in če zvenim kakor v atomu kročna pesem elektronov. Prerojen je človek č Gospodar pokončne hoje in zgrabljivih spretnih rok č Gospodar besede in ločitelj broja č Gospodar nad pojmi biti in umreti č Gospodar malih in velikih spoznanj pod skorjo lomljive lobanje. Gospodar pesmi, smeha in solz č človek je zopet na zemlji č in on je mlad. Očiščen vsega zla, od počrečnosti in napuha, od lakomnosti in zavisti, bo obdeloval človek zemljo in si slučil v potu svojega obraza vsakdanji kruh in dano mu bo zopet vse, kar bo čivega na zemlji. Pomnočil se bo iz svoje mladosti in bo naselil vso Evropo č vso Azijo č vso Afriko č naselil bo obe Ameriki, Avstralijo in otočja, severni in jučni pol, plovil bo po oceanih in učival neizmerno srečo čistega srca: Zakaj, ta človek noče biti lačno velik, ker večji od sebe biti ne more. Ta človek ne bo zlorabil značnosti za nizke strasti in počeljenja, ampak si bo z njimi odpiral pot v skrivčnosti vesoljstva, daleč do svetlih zvezd, do sonca in njegovih bratov in če dalje v brezkončnost, kjer bo s srcem in pametjo vedno bolj jasno razumel besede stare molitve: Oče nač, ki si v nebesih! Copyriht by Dr. Anton Novačan Smarjeta p. Celje Jugoslavija 568