Nad travnikom
← Melanholija | Nad travnikom Pesmi Srečko Kosovel |
Impresija (2) → |
|
- Nad travnikom poševno drevo,
- sonce preko zelene gladine,
- mimo, mirno stoje gore
- v svetli molk popoldanske tišine.
- Tako, tako bi zaprl oči
- v to tiho in svetlo molčanje,
- da bi pozabil vse tiste osti,
- ki ranile moje so sanje.
- Tako bi v samoto in v gore šel,
- ničesar hotel, ničesar želel,
- in pred ljudmi bi se zaprl,
- kot romar na gorski poti bi umrl.