Nadpisi
| Napisi in nadpisi Marko Kravos |
| |||||||||||
PRVI uredi
Kot so besede samo imena stvari,
so tudi imena ljudi samo besede.
DRUGI uredi
Sto misli se mi v verzov sto nabira,
ko ta doneč votlak še vreden ni, da moja lira
se v nizkih tonih ga dotakne. A ker je maver biti
postala že razvada, naj pade po njegovi riti.
TRETJI uredi
Levičniku bral je le enkrat levite prešeren
desničniku pišem jaz stokrat, da ni pravoveren:
pa ni tu naprednost problem niti moč poezije,
le sto se vsakdanjih nakaz pod imenom tem krije.
ČETRTI uredi
Mavrijan je izraz za res čiste ljudi,
ki so brez duha in jim vse živo smrdi.
in tlačijo boga si v žep v svetem napuhu:
mi smo, avantgarda ubogih na duhu!.
PETI uredi
V šolah za vzor bo poslej tehle heksametrov par:
videz mogočnih rogov ne oznanja odprte glave—
bojna pač strast jelenu oči in ušesa začepi.
ŠESTI uredi
Rad špricaš svojo kislo slino,
ne paziš, kam!
Pribije zdaj te v zgodovino
moj epigram.
SEDMI uredi
Vsak s svojo žlico
zajema resnoco.
Da ni nikjer laži!?
Je ko so nameni zli!
OSMI uredi
Če kdo se me loti
Z rogovi laže,
Ne jočem v samoti,
Pokažem pesti.
DEVETI uredi
Kot sta na magnetu pola dva,
čar in odpor tudi srce pozna.
Kot mi je ljub ali zoprn kdo,
se v meni pretakata dobro in zlo.
DESETI uredi
Pravzaprav ti moram biti hvaležen, dokler bom živ,
sij si vse tisto, kar sam nočem biti… si moj negativ.
ENAJSTI uredi
Le vztrajaj, en sam Ha ti je potrebem,
in tvoj umor, ha-ha, bo smeha vreden!
DVANAJSTI uredi
Bog te je dal; in tudi ko praviš nam vice,
božji si dar- da po smrti ni treba še v vice.
TRINAJSTI uredi
Istega rodu sta, ptičja brata, iz istih muk-
pa vsak po svoje v noč pojeta slavec in čuk!
ŠTIRINAJSTI uredi
V delfih šele sem o njem ta distih prejel kot odgovor:
nosi tako se le človek ki skriva dvojno vrlino –
pavji v hlačah rep, žlahtni v glavi plin!
PETNAJSTI uredi
Tako je, kot kakšna zakmašna obleka,
ki v izložbi čaka šele na človeka.
Kaj leporečje poaga in ves pravopis,
če prazno doni izza ideoloških kulis.
ŠESTNAJSTI uredi
Težko mi bog naložil je,
da se moram bosti s prividi njegovih značajskih lastnosti!
Kjer ni izrazitih potez, ni žive karikature:
kdor brez ušes je, mu zlepa ne naviješ ure.
SEDEMNAJSTI uredi
Moj as in svet sta kot narobe prvljica,
kot dan in noč, kot maver in mavrica!
OSEMNAJSTI uredi
Najbolj te, vem, boli, da služim denarje,
ko tebi, svetoklinec, strgam garje.
Naj zdaj ti razložim – za honorar- naprej,
kaj to je svetoklinec? … kar v zrcalo glej!
DEVETNAJSTI uredi
Upaj v nebeško plačilo, oklepaj se križa,
ker na tem svetu res za tvojo vrednost
ne kujejo nikjer več tako drobnega drobiža.
DVAJSETI uredi
Muhe in miši in črvi so gotovo potrebni
in tudi mi: za ravnotežje morda v naravi,
morda za pokoro, če kdo verjame božji postavi.
ENAINDVAJSETI uredi
Da čarovnice lovim in da izganjam hudiča?
Jaz le v čudeže strmim, ko kujem verze – iz niča!
DVAINDVAJSETI uredi
Zadnji smehljaj ti zamre, vidim, ko čuješ ta vic:
v rodu sva si, ker maver gotovo je mož le od mavre.
Bik pač, ki kravi je par – kravos pa krvni tvoj stric.
TRIINDVAJSETI uredi
Napil sem (hik) se, zdaj sem ti
somišljen- hik in brat:
vse se vrti, le naš planet (hik)
varno stoji ves ploščat!
ŠTIRIINDVAJSETI uredi
Spet naj torej razložim, kako ta reč je?!
res je maver le sinonim za povprečje,
za mračnjaško okolje, ki kar vpije,
da ga pregnetem v verze, v sok poezije.
PETINDVAJSETI uredi
Mimoze nežni cvet, verjemi, da zate ves gorim.
Ah, zate, dragi fant, ki v mojem srcu rana,
rana si in gnezdo, kamor se vračajo domov
iz daljnih krajev venomer te misli – ptice:
Jaz le sadist sem, ki tvoj stok mu je užitka vir!
ŠESTINDVAJSETI uredi
Ob vsem pa pričuje za dobro ime vam
tale obratni napis: maver da rad revam.
SEDEMINDVAJSETI uredi
Kot tež so čiste, ko padajo nate,
te moje iskre epigramske kaplje.
Pa tudi ta sok bo v jalovem prahu,
vsem namenom navkljub končal v blatu!
OSEMINDVAJSETI uredi
In ko november stari z revmo v zimo rine,
ko rdeč večer na morju s parosom umira,
še bolj nam kaže zobe čas. Toži nas tedaj
le vera, da, ko življenje, tudi zoprnija mine.
DEVETINDVAJSETI uredi
V dar dobi naš maver zrcalo, na njem besedilo:
jaz nisem poet – jaz ljudi prej zgladim, kot odsevam.
Saj bi razbili takoj me, če človeku kazalo bi,
kaj je znotraj čreves; in v glavi njegovo nespamet.
TRIDESETI uredi
Bil boj
je ljut,
pa mir
je zdaj.
Roj rim
- in pik
in pok –
tvoj rog
je strt.
Hej, glej!
tvoj lik
bo grd
ko greh
na vek.
Za zgled?
Za strah?
Za smeh?
Kdo ve.
Le v prid
naj bo
ta stih
kot je
nam sok
iz trt:
živ lek
za up
in moč!