Najdenec (Matija Valjavec)

← Imetje mesarja bo užival

Najdenec Matija Valjavec

Strela ga bo zdrobila v sončni prah →

Spisano:	Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano:	2002
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

V nekem gozdu je nekoč živel par: žena in mož. Tadva sta tu gospodarila; žena pa je bila noseča. Potem se je nekoč pripetilo, da je prišel k njima neki mesar, pa je vprašal, če bi mogel pri njiju dobiti prenočišče.

Rečeta mu: »Zakaj pa ne? Spite lahko tu v zadnji sobi.«

Ponoči je žena rodila dete. Tja v zadnjo sobo, koder je spal mesar, pa pridejo tri belo oblečene ženske. Vsaka je imela v rokah svečo. To so bile sojenice.

Prva reče: »No, kaj bo to dete? Naj bo vojak!«

Druga reče: »Ne, sestrica, naj bo obešeno.«

Tretja pravi: »Ne, ne, sestrici, tudi tako ne bo, ampak prav zdajle je žena tegale mesarja, ki leži tu, dobila hčerko. S to hčerko naj se poroči tale siromak, kajti ona je bogata.«

Nato rečejo vse: »No, tako naj bo, tako sestrice!«

Potem so odšle. Mesar je slišal ta pogovor. Šel je v prvo sobo, vzel dete, ga dal v torbo, in odšel. Šel je, šel, čedalje bolj naprej in naprej, pa je prišel v velik gozd ter nabodel dete na neki hrast. Še sreča, da je otroka zasadil med plenice; in odšel.

Zgodaj zjutraj pride v gozd grofov lovec, psi pa začno lajati. Premišljuje: »Kaj je

to?«

Gre bliže. Ustreli s puško, a ni zadel. Gre še bliže ter vidi dete. Vzame ga domov in ga da grofu. Grof pa mu da ime Najdenec. Svojemu sinu pa je dal ime Karel.

Nato sta se skupaj učila v šoli šest let, pa je bil Najdenec vselej boljši od grofovega sina. Potem je nekoč grof vse posestvo predal Najdencu, njegov sin pa se je oženil v drugo grofijo.

K njemu je nato prišel tisti mesar, ter ga prepoznal. Rekel mu je, da bo kupil vole. Pol da bo plačal, pol pa ne, ter mu je dal neko pismo, in rekel, naj da to pismo njegovi ženi, ker gre na lov.

Mesar je šel na lov. Najdenec pa je dal pismo mesarjevi ženi. Mati ga prebere ter ga pokaže hčeri, hči pa Najdencu. Notri pa je pisalo, naj Najdenca ubijejo, potem pa naj ga skrijejo v klet pod sod.

Onidve pa mu pokažeta drugo pot, po kateri naj gre, da ga ne ujame mesar. Šel je domov, povedal grofu, grof je dal mesarja takoj prijeti in soditi. Potem se je Najdenec poročil z mesarjevo hčerjo.

Priredil je ženitovanje. Tudi jaz sem tam pil in jedel in še zdaj imam moker jezik.