Narodne pripovedke za mladino IV/O vragu in treh ubogih sestrah

Narodne pripovedke za mladino IV/O hudobni mačehi Narodne pripovedke za mladino IV/O vragu in treh ubogih sestrah
Fran Nedeljko
Narodne pripovedke za mladino IV/Čevljar škrjanec
Skenira in pregleduje Katja Dolenc (pogovor).
Viri: (COBISS)
Dovoljenje: Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



O vragu in treh ubogih sestrah


Živela sta siromašna mož in žena in imela sta tri lepe hčerke. Ker so bile revue, ni jih hotel nobeden omožiti. Nekoč je prišel bogat mlad gospod, bil je sam vrag, in zaprosil najstarejšo hčerko. Stariši so privolili kmalu, ker je imel dosti denarja. On jo je kmalu po poroki odpeljal, nobeden ni znal kam, v svoj grad na sredi velikega gozda. Tu ji je dal vse ključe od vseh sob, vender ji je zapovedal, da ne sme nikdar v neko sobo stopiti, ker jo bode on zelo zato kaznoval. Na glavo ji je dal lep venček, katerega je morala vedno nositi. Odšel je on po poslu z doma. Dolgo časa se je premagovala njegova nevesta, da ne bi šla gledat v prepovedano sobo, nazadnje jo je pa venaerle premagala ženskam prirojena radovednost. Odprla je vrata, ali glej grozote — v tej sobi je bil pekel. Videla je, kako so se ljudnje na ražnju pekli in mučili. Ogenj je švigal na vse strani. Hitro je zaprla zopet vrala, ali prismodila si je lase in venček na glavi. Ko je prišel vrag domov, ji je jezno govoril: “Nesrečnica, prelomila si mojo zapoved. Sedaj se bodeš za nagrado tudi ti pekla in cvrla v tej sobi.” In zgrabil jo je in vrgel v pekel.

Kmalu za tema se je oblekel malo drugače in odšel po srednjo sestro. Tudi ta je njegovo zapoved prolomila, zato je tudi njo vrgel v pekel.

Preoblekel se je tudi v tretje in odšel po najmlajšo sestro. Ta je bila najpogumnejša in najpametnejša, Tudi njej je dal vse ključe. Ko je on po poslu odšel, odložila je ona iz glave venček in zavila glavo v debelo rjuho in pogledala v pekel. Tu je videla svoji sestri. Obečala jima je, da ji bode rešila. Brzo je zaklenila zopet pekel in se nakitila pa pričakovala svojega soproga, ko da se ni nič dogodilo. Lepo jo je pohvalil, ko je videl, da njegove prepovedi ni prelomila in jo je od onega časa še bolj ljubil. Vse ji je prinesel, kar je ona sama holela. Ona se je pa med tem dogovorila s starim kruljavim vragom, kateri je pri njenem možu služil kako bode sebe in svoji sestri rešila. Prosila je svojega moža, da ji dopusti, da kaj svojemn očetu za god pošlje. Z veseljem ji je vse to dopustil. Ona je vzela koš, zavezala je v njega svojo starejšo sestro in pa mnogo denarjev in ga po starem kruljavem vragu svojemu očetu poslala. Na ta način je poslala tudi svojo mlajšo sestro. Nazadnje je pa še sama sebe v koš zavezala, stari vrag jo je pa domov odnesel. Vrag se je sicer neizmerno jezil in klel, ko je to izvedel in starega vraga dobro naklestil, ali starši teh deklic so postali bogati in one so se vse dobro vdale. Še celo jaz sem bil na svatbah vseh treh in sem ga dobro pil, tako da mi je še zdaj jezik moker.